nedelja, 13. november 2011

Elena, ruski film

Starejši zakonski par, zelo dobro situiran (stanovanje po zadnji "modni" zapovedi). On hladen, ona skromna in pokorna. Živita sama, oba imata po enega otroka iz prejšnjega zakona. Ona Elena) ima nezaposlenega sina, poročenega, z dvema otrokoma, sin leze v alkoholizem, skoz življenje se prebijajo z materino pomočjo, kolikor si lahko odtrga od svoje pokojnine, izprisi ali ukrade od moža. Ta pomaga zelo nerad in z velikim negodovanjem, obenem pa ima sam hčer, ki prav tako ni zaposlena, se občasno drogira in živi na očetov račun.
Moža zadene med treningom (fitnes, plavanje, saj zdravo živi) kap, ki jo preživi in želi napisati oporoko. Vse bi prepustil hčerki, žena pa bi dobivala skromno doživljensko rento. To bi pomenilo konec pomoči njenemu sinu, denar pa so ravno takrat nujno rabili za vnukov študij, sicer ga bodo vpoklicali v vojsko.
Elena se domisli rešitve: med tablete svojemu soprogu podtakne tablete viagre, kar iam usodne posledice, prikaže pa tako, kot da jih je sam jemal in ona sploh ni vedela za to. Ker oporoke niso našli (saj je osnutke Elena uničila), je dedovanje po zakonu. Gotovine ni bilo (saj je Elena takoj izpraznila sef in denar odnesla sinu). Za zaključem sem pričakovala, da se bo zgodila kaka tragedija, ki bi pokazala, da je bil Elenin trud, njen zločin, zaman. A zadnji prizor se dogaja v njenem stanovanju. K njej se preseli družina njenega sina, a zato ne živijo prav nič drugače: sin še vedno popiva, buljijo v TV... Pravzaprav je bilo njeno prizadevanje res zaman, saj se ni prav nič spremenilo v življenju njenega sina.
Zgodba, ki je večna, saj bi se lahko dogajala kjerkoli in kadarkoli.

Policija (francoski film)

Film je sestavljen iz drobcev življenja policijske enote za varovanje otrok v francoskem velemestu. Sledimo mučnim prizorom iz vsakodnevnih zaslišanj storilcev (in storilk) pedofilije, zanemarjanja otrok, pričanj otrok, obenem pa prizore in zasebnega življenja policistov in policistk. Delo je zelo stresno, predvsem čustveno naporno, tako ni čudno, da se med njimi tudi kdo zlomi. Ko na primer privede črnka svojega otroka na policijo, ker nima kje spati, otroka trgajo od matere, zanj bodo morda našli kje kak prostor, zanjo pa ne, eden od policistov ne zmore prenesti silnega joka otroka in znori pri svojem nadrejenem. Iz nedolžnega sporčka med dvema policistkama, ko ena drugi očita, da na delovnem mestu gleda na internet, pride do hudega spora in pretepa med njima. Zaključek je presenetljiv: Po počitnicah vodja skupine določa, kdo je kam premeščen in policistka, ki jo določijo za vodjo skupine, pravi, da je zatohlo in bo odprla okno, potem pa skoči ven in se ubije. To je prav tista, ki se je sprla s sodelavko, ki je imela tudi zasebne težave (ni mogla zanositi, anoreksija).

Gostoljublje (japonski film)

Na obrobju japonskega velemesta živi družina (mož z drugo ženo, sestro in otrokom in prvega zakona). V pritličju imajo zasebno tiskarnico, zgoraj bivanjske prostore. Nekega pride gospod, ki se izdaja za sina človeka, ki je pomagal tiskarno pred leti postaviti na noge. Nastopi zelo samo zavestn, sja prav kmalu vse postavi na glavo. Na delo se dobro spozna in se skoraj sam zaposli v tiskarni. Prav kmalu pripelje še svojo ženo, svetlo tujko. Tujec da vedeti, da žena krade možu denar od podjetja in ga daje svojemu bratu, ki nima zaposlitve, živi na robu družbe in se ga sestra sramuje. Fanta zaposli v tiskarni. Prav kmalu pa v stanovanje privede še kup tujcev in jim nudi zatočišče, dokler jih ne na klic sosedov (ker so imeli prehrupno zabavo, ki so jo priredili za ženin rojstni dan) razžene policija.
Dobra komedija, ki lahkotno prikazuje tegobe in strahove modernega časa..