roman ŽEPARKA

Čeprav sem bila zadnje tri mesece preokupirana z nekim delom, ki sem si ga po neumnosti nakopala na glavo, sem tudi brala.
Roman Žeparka se dogaja v Angliji v 19.stoletju. Zgodba je po eni strani sila preprosta, a hkrati zapletena. Obrat sledi obratu kot v filmu, sploh je ne mislim obnavljati, bi vzelo preveč prostora. Zapomnila pa si jo bom po nekaj zanimivostih:
Pisana je v prvi osebi, ta prva oseba pa ni ena in ista, izmenjujeta se dve enako stari dekleti, ki sta bili kmalu po rojstvu tudi zares zamenjani. Zlasti prvi in drugi del je zanimiv, ko iste dogodke pripoveduje ena, potem pa še druga, in v tej drugi zgodbi se zgodi prvi preobrat.
Čeprav se vse dogaja v krogu malih in večjih žeparjev, so ti prikazani nenavadno toplo. Kar nekako se zdrznemo in odmaknemo, če v vsakdanjem življenju pride beseda na kakega lopova, kot da bi bil kaka pošast. Tu pa so ti lopovčiči prikazani tako toplo in človeško (rejnica), samo da je njihov poklic pač kraja in druge prepovedane dejavnosti.
To je res samo roman, in to roman o ljudeh iz dna, a vendar, ko se vsak dan med sabo srečujemo, ali se res poznamo, ali je tisto, kar ljudje govorijo in na videz počnejo, tudi res? Ta dvojnost se kaže pri obeh družinah, o katerih je govora, tako v družini male žeparke, še bolj pa v družini drugega dekleta, kjer se okolici niti ne sanja, s čim se ukvarja veliki učenjak. Piše neko bibliografijo, a to je le bibliografija erotične oz. pornografske literature. Utrnila se mi je na videz povsem nelogična primerjava: naši politiki in sploh vsa elita, ki navzven kaže neko podobo o sebi, ko so jih polna usta prizadevanj za narodov blagor, za velike ideje, velika dejanja; koliko je tam raznoraznih spletk in laži, s čim se prav zares ukvarjajo? Bolj ali manj samo za svoj žep!
Zelo tenkočutno so orisana lezbična nagnenja. Kar se tiče ljubezni, je pa itak zreducirana samo na erotiko, a prav to je v resničnem življenju razlog za velika razočaranja. Mnogim so potrebna leta zorenja, da uvidijo, da erotika še ni ljubezen, mnogi tega nikoli ne sprevidijo.
Glede na nagnenja, ki so jih imeli gospodje, ki so se zbirali pri učenjaku, ko jim je mlado dekle prebiralo iz knjig (ali je bila to pornografija ali samo erotični romani, ni čisto jasno, vsekakor pa v očeh puritancev "umazana literatura"), sem bila presenečena, da ni prihajalo še do drugih spolnih zlorab. Glede na starost dekleta bi se danes temu reklo pedofilija.
Pa naj bo še kratka zgodba:
Sue (prvo dekle) na kratko opiše svoje otroštvo; po materini smrti (oče itak neznan), ki so jo obsodili na smrt in obesili, je za deklico skrbela rejnica vse do odraslosti. Rejnica je skrbela za mnoge druge otroke, vendar pa se je Sue posebej posvečala. Rejništvo je bilo samo krinka, saj se je družina ukvarjala s krajami in tako vzgajala tudi rejence. Malo pred njenim osemnajstim rojstnim dnem družino obišče družinski prijatelj. Pokazala se je izjemna prilika na hitro obogateti. V nekem podeželskem dvorcu živi učenjak s svojo nečakinjo, ki je dedinja velikega bogastva. Bogastvo pa bo njeno šele, ko dopolni 18 let in ko se poroči. Ta družinski prijatelj bi osvojil to dekle, Sue pa bi mu v tem pomagala, bila bi spletična temu dekletu. Takoj po poroki bi nevesto proglasili za duševno bolno, jo spravili v umobolnico, premoženje bi pa ostalo. Nagrada Sue za sodelovanje je mamljiva, zato se odloči za to igro, drugega ji pa itak ni preostalo. Potem Sue opisuje življenje v temačnem dvorcu ob čudaškem stricu znanstveniku, posebej rahločutno opisuje odnose med prebivalci dvorca, predvsem pa, ali se dedinja res zaljubi. Pokaže se, da ne, saj ima lezbična nagnenja, a za poroko in pobeg iz dvorca se kljub temu odloči, saj bi rada ubežala iz tega temačnega okolja, kjer ji stric vse odreja in kjer mora vsak dan delati zanj v knjižnici, ko pa dobi stric obiske visokih gospodov, jim mora brati iz knjig. Takoj po pobegu iz dvorca in poroki se vsi trije nastanijo v neki gostilni. Nevesti je ves čas slabo, zdravniki ugotovijo hudo duševno bolezen in svetujejo hospitalizacijo. Ko pa se pripeljejo do bolnice, zaprejo v umobolnico Sue, nevesto pa ženin odpelje.
Seveda se šele kasneje pokaže, zakaj tak preobrat. Iste dogodke zdaj opisuje drugo dekle, ki se sicer v zapeljivca ne zaljubi, narobe, boji se ga, a želja, da bi odšla v svet, v London, je prevelika, sploh pa ji ženin natrese kup laži, kakšno lepo življenje dajo čaka. Namesto tega jo odvede k družini, kjer je prej živela Sue. Tu ji povedo, da se je rodila v Londonu, revni tatici, ki so jo obesili, njo pa naj bi vzgajala rejnica. Takrat pa je v hišo prišla ena druga noseča ženska, ki je pobegnila od doma, iz bogate rodbine. Tu je rodila deklico, a kmalu po porodu umrla. Pred smrtjo je prosila, naj njenega otroka rešijo pred zasledovalci , ki so že skoraj prišli v hišo. Za svojega otroka ne želi, da bi rasla v mračnem okolju, tako kot ona sama, čeprav bi bila dedinja Tako je rejnica sorodnikom umrle matere izročila drugega otroka, njo pa vzgajala kot svojo.  Seveda za polovico dediščine. Prišel je čas plačila, prava dedinja je Sue, ki je zdaj v umobolnici.
Zgodbo nadaljuje Sue, ki ji, ko jo odpeljejo v umobolnico, ni nič jasno. Opisuje grozljine načine zdravljenja. Izhoda od tam ni, dokler ne dobi obiska. Nekdo od služinčadi iz stričevega dvorca nekako izve, da je njihova gospodarica in dedinja zaprta v umobolnici in jo pride obiskat. Seveda vidi, da je zaprta Sue in pomaga ji, da Sue pobegne, oba skupaj se napotota v London. Iz rejničine hiše poizkuša pobegniti tudi dekle iz dvorca, a se vrne. Vsi skupaj se znajdejo v rejničini hiši, po prerekanju pride do umora, rejnica pa mora v zapor.