Dogaja se na Irskem v 20 stoletju vse do današnjih dni. Pripovedovalca sta dva: Roseanna, zelo stara (morda že 100 let) pacientka umobolnice v Roscommolu na Irskem in njen zdravnik dr. Green. Oba pišeta v prvi osebi, vsak vsako drugo poglavje. Vmes so opisi njunih pogovorov v njeni sobici, ki jih pripoveduje zdaj Roseanne, zdaj dr. Gren.
Roseanna se je rodila v irskem mestecu Sligo, ki ga opisuje kot temno in hladno. Z veliko naklonjenostjo prikazuje očeta, duhovnikovega sina. Oče je bil zaposlen na pokopališču.
Ko je imela kakih deset let, jo je oče odpeljal na vrh stolpa na pokopališču, da bi dokazal, da vse stvari padajo na žemljo enako hitro. V ta namen je iz vrha spustil nekaj perja in dve kladivi. Kmalu se je začela državljanska vojna. Ko je imela kakih 14 let, so nekega večera na pokopališče trije možje prinesli četrtega, mrtvega, da bi ga Rosannin oče pokopal. Ta je poslal svojo hčer po duhovnika o. Gaunta. Ko je bil obred končan, pa so vdrli vojaki in enega moža ubili, enega odpeljali, tretjega, Johna Lavelle (brata tistega, ki so pred tem prinesli mrtvega) pa ranili. Roseanno so obtožili, da je povedala vojakom, čeprav ni.Kmalu po tem dogodku je oče izgubil to služćbo in dobil drugo, službo podganarja. To je družino zelo prizadelo, poklic manj ugleden, plača pa prenizka za dostojno preživetje. mati se je pogrezala v molk in depresijo. Ob neki priliki, ko je spet uničeval podgane v sirotišnici, to pa je tako, da jih je ujel, namazal s parafinom in metal na ogenj, je ena podgana ušla. Kmalu je v sirotišnici zagorelo in v tem požaru je umrla večina stanovalcev. Na preiskavi je dekle, ki je preživelo, povedala, da je tik pred požarom tekala naokoli goreča podgana.
Nekega večera, ko se je vračala iz šole, je srečala očeta in skupaj sta odšla domov. Videla sta, da je iz njune hiše trgovec Fine. Po tistem sta se oče in mati sporekla, menda je šlo za neko zelo drago uro in kredit in veliko revščino. Kmalu so našli očeta mrtvega, obešenega.
Kmalu po očetovi smrti je Rosanno obiskal o. Gaunt in ji predlagal, naj se poroči s priletnim Joejem Bradyjem, da bosta obe z mamo preskrbljeni. Tega ni mogla narediti. Nekoč, ko je bila na pokopališču, jo je zalezoval in celo hotel posiliti, a je imela srečo, da je prišel drug moški, John Lavelle, in jo rešil. Prišel se je poslovit od mrtvega brata, preden je odšel v Ameriko.
Rosanne se je kmalu zaposlila kot natakarica v kavarni Kairo. Sledilo je nekaj lepih brezskrbnih let. Spoznala je McNultyjeve brate, se dobivali na plesišču, v kinu, na plaži. V enega, Tom, se je zaljubila, poročila sta se in si zgradila svoj dom. Tomova družina, posebno še mati, je ni nikoli sprejela. Morda iz verskih predsodkov, ali pa preprosto zato, ker je bila Roseanne zelo lepa. Vendar ju to ni motilo, saj sta se imela rada. Nekajkrat je še videla Johna Lavella, enkrat tudi na neki gori, kamor je prišla sama, brez moža Toma, ker je šel ta nek politični shod. Tam sta se pogovarjala in videlo ju je nekaj ljudi, tidi duhovnik o. Gaunt.
Potem nekega dne moža Toma ni bilo domov. Po dveh ali treh dneh čakanja ga je šla iskat na plesišče, kjer je Tom igral v bendu. Toma je videla, a ni mogla do njega, ker jo je zadržal njegov brat Jack, češ da je Tom noče videti in v vse je povezana mati in da gre za stvari, ki jih ona ne more razumeti
Čez nekaj dni sta jo obiskala Tomov brat Jack in duhovnik o. Gaunt. Povedala sta ji, da bodo težavo rešili, čeprav ni vedela, v čem je težava, in naj špe naprej živi v tej hiši. Čez nekaj let jo je spet obiskal o. Gaunt in ji povedal, da je njen zakon razveljavljen zaradi nimfomanije, čeprav ni bilo nič od tega res. Leta so tekla naprej in nekega dne je mimo prišel drugi Tomov brat Eneas, umazan in lačen. Povabila ga je noter, mu postregla, oprala obleko in bila sta skupaj, zanosila je. V visoki nosečnosti, ko ni imela prav nikogar in se je bala, da bo čisto sama rodila, se je odpravila h tašči po pomoč. Ta jo je poslala nazaj na cesto. Na poti proti domu je šla po bližnici po obali, zajela jo je nevihta, rodila je, potem je zaspala. Našli so jo reševalci, jo odpeljali v bolnico in ji komaj rešili življenje. Spraševala je za otroka, a so jirekli, da ga niso našli. Kljub temu je prepričana, da so ji ga vzeli. Potem se spominja le še, da je prišel k njej v umobolnico Eneas, da ima zunaj njunega otroka, da jo bo osvobodil in da bosta šla daleč stran.
Umobolnica, v kateri je bivala Roseanne je bila dotrajana, gradilo se je že novo poslopje, a manjših kapacitet. Dr. Green bi moral oceniti, kateri izmed pacientov bi šel lahko na "svobodo", oziroma kateri pacienti sploh ne bi smeli biti v umobolnici. Znano je bilo, da so v umobolnico pošiljali tudi iz nezdravstvenih razlogov. Ko tako tipaje sprašuje Roseanne, zakaj in kdaj je sploh prišla v ustanovo, ga stara gospa vse bolj privlači, poišče tudi nekaj starih zapisov. Med njimi je zapis duhovnika o. Gaunta, ki pove, da je bil njen oče najprej vojak, da je sodeloval pri poboju upornikov IRE, kasneje je bil grobar in podganar. IRA se je maščevala in ga nekega dne, ko se je pijan vračal domov, zajela in umorila. Dr. Green je domneval, da je bil zanjo tako travmatični dogodek, da si je v svoji glavi spletla svojo zgodbo. O. Gaunt je pisal še, da je bila Roseanne nimfonanka, da je rodila nezakonskega otroka, ki da ga je ubila, zato so jo spravili v umobolnico. Dr. Green je raziskoval dalje v umobolnici, v kateri je bila Roseanne najprej, potem pa še v neki sirotišnici v Angliji. Našel je dokumente o otroku in rejniški družini in pokazalo se je, da je ta otrok on sam.
Ni komentarjev:
Objavite komentar