V mestu Demre smo si ogledali cerkev sv. Miklavža, ki stoji v jami (ker se je pogreznila). Legenda o škofu sv. Miklavžu iz 4.stol. pravi, da spuščal v dimnike vrečke s kovanci kot doto za mlada dekleta, da bi se lahko poročila.
Velika tabla
Spomenik s. Nikolaja
Cerkev s. Nikolaja, pogreznjena
No tranjost je prazna, prostorna, s stebri ločene ladje
Krasen kamnit mozaik na tleh
Sarkofag, v katerem naj bi bili posmrtni ostanki sv. Nikolaja
Ena redko ohranjenih fresk
Krstilni kamen zunaj katedrale
Eden od zunanjih stebrov katedrale
Detajl stebra
Naslednja točka so arhitekturni ostanki starega grško rimskega mesta Mira. Pred nami se je razprostiral hribček, sam kamen. V ta kamen so izklesali grobnice, drugo nad drugo. Podobno je hišam, bolj kot je bila imenitna družina, bolj dodelana in olepšana je grobnica. Ne znam pa si predstavljati, kako so trupla zvekli na te skale.
To je le del grobnic, vsekanih v živo skalo.
V neposredni bližini grobnic pa je tudi zelo dobro ohranjeno rimsko gledališče. Ocenjujejo, da je lahko sprejelo od 8 do 10 tisoč gledalcev, iz tega pa sklepajo, da je mesto imelo do 100 tisoč prebivalcev. Igralci so bili samo moški in so igrali tudi ženske vloge, noslili so maske. Bili so v družbi cenjeni, kot nekakšne zvezde danes. Za prave junake pa so veljali gladiatorji, ki so se borili v zabavo gledalcem. Če se je iz tega razvil današnji šport, so danes vrhunski športniki tudi nekakšni junaki.
Po detajlih na okraskih arheologi sklepajo, da je gledališče iz rimskih časov, ker so Rimljani bolj kot Grki ljubili podrobno izdelano okrasje. In vse to je vklesano v kamen!
Še le na poti nazaj sem opazila, kako lepo je ob obali speljana cesta. Nekaj posnetkov (so slabi, ker so s telefonom in med vožnjo z avtobusom):
Ni komentarjev:
Objavite komentar