Stijn in Carmen sta mlada, lepa, zaljubljena, z dobrima službama, z enoletno hčerkico. Življenje zajemata z veliko žlico vse dokler Karmen ne zboli za kruto boleznijo: rak na dojki. Stijn ji stoji ves čas ob strani do bridkega konca, ko po dveh letih raznih terapij bolezen ne zmaga.
Roman je pisan po resničnih dogodkih, v prvi osebi , piše mož Stijn. Podrobno opisuje njuno življenje v teh dveh letih, pa tudi njegovo življenje izven doma. Obseden je bil s spolnostjo in je ves čas in vso energijo, kar mu je še ostalo, ko ni skrbel za ženo, prežural s prijatelji in ženskami. Zapeljeval in zapeljal je vsako, ki mu je prišla na pot. Poleg bežnih zvez se je na eno (ki mu je ni uspelo zapeljati kar takoj) zelo resno navezal. In vendar je imel ženo zelo rad, bila mu je vse na svetu, to se vidi po opisih njunih medsebojnih odnosov. In vendar ti skoki čez plot niso bili samo beg pred strašljivo resničnostjo ženine bolezni, saj je to počel že vse življenje. Preden sta začela skupno življenje, ji je to svojo slabost priznal, da brez tega ne more, in ona ga je sprejela takega, kot je, preveč ga je imela rada. Nič ni hotela vedeti o tem, ko pa se ji je življenje iztekalo, je hotela resnico. Čeprav ji je priznal nekajkrat pomanjšano, je bilo vendarle zelo boleče.
Ta njun odnos postavlja vprašanja o ljubezni. in nezvestobi. Ljubiti pomeni tudi, da želiš ljubljenemu dobro, da mu pustiš, da je to, kar je, da ga ne spreminjaš po svoji podobi, da ga sprejemaš kot človeka. Do katere mere gre to lahko? Smešno bi bilo, če bi se partner spotikal ob konjičke, okus in drobna veselja, navade in stil življenja partnerja in bi recimo kratil drugemu, da gre rad v kino ali hribe, možnosti ukvarjati se s čim, je nebroj, če le partner zato ni za nič prikrajšan. Ali pa sodi tudi nezvestoba v isti krog konjičkov? Mislim, da ne. Morda pa je danes drugače, ker sem jaz že starejša in starokopitna? Carmen ga je sicer sprejemala takega, kot je bil, a ni skrivala, da jo to boli. On je to vedel, pa se svoji razvadi ni mogel upreti. Jo je torej res imel rad? Glede na opisano bolj kot marsikateri mož, ki ni nikoli skočil čez plot. Ali pa je bila ta ljubezen in skrb za ženo samo odkupnina za skoke čez plot? Jaz bi to že tako razumela. Mislim, da je to vprašanje, ki za marsikateri sodobni par ostaja nerešljivo. Morda bi se zgodba razpletla čisto drugače, če ne bi bilo bolezni, morda bi se oba bolj posvetila temu problemu in storila kaj, da bi ga presegla.
Isti avtor je napisal kasneje knjigo Vdovec, nadaljevanje, ki ga moram prebrati.
Ni komentarjev:
Objavite komentar